Živijo, Coach Ciuha tukaj!

Se še držite svojih novoletnih zaobljub?

Da? Čestitam, kar tako naprej!

Ne? Ste se vprašali zakaj?

Veliko novoletnih ciljev je postavljenih v trenutku navdiha, precej nepremišljeno in površinsko. To je tudi razlog, zakaj so bili v preteklih letih telovadnice in fitnesi januarja polni obiskovalcev, toda le redki izmed njih so v marcu še prestopili njihov prag.

Letos je vse skupaj še težje, saj so zaradi epidemije skupinske in fitnes vadbe onemogočene in nam tako ne more biti v motivacijo za sledenje novoletni zaobljubi niti kupljena karta ali sklenjena pogodba.

Nepremišljeno in hitro zastavljeni cilji so namreč že v naprej obsojeni na neuspeh (in ne, za to niso krivi samo trenutno zaprti fitnesi) in zato je, predvsem za športnike in tiste, ki v življenju resnično želite nekaj spremeniti, zelo pomembno, da svoje cilje postavljate PAMETNO in PREMIŠLJENO!

To najlažje dosežemo s t. i. SMART cilji:

• S: specifičen cilj (točno določimo, kaj je tisto, za kar bomo delali – točen rezultat)

• M: merljivost cilja (koliko kilogramov, koliko sekund in ne samo »shujšal bom«)

• A: dosegljivost cilja (v skladu z možnostmi in postavljeno časovno omejitvijo)

• R: relevanten cilj (v skladu z dolgoročnimi cilji in vašimi željami)

• T: časovno omejen cilj (postaviti si moramo tudi časovno omejitev, v kateri bomo zastavljen cilj dosegli, saj časovna stiska/občutek za nujnost poviša našo produktivnost)

Zakaj je postavljanje ciljev sploh pomembno?

• Med procesom bo tako naš pogled strogo osredotočen, vso našo pozornost bomo usmerili v doseganje tega močno želenega cilja, imeli bomo več motivacije in vztrajnosti, na poti pa bomo lažje premagovali različne ovire.

• Postavljanje dosegljivih ciljev pomaga pri razvoju naše samozavesti in zadovoljstva, ko ta cilj dosežemo.

V naših življenjih si vsakodnevno zastavljamo takšne in drugačne cilje, toda zakaj se nam največkrat ponesreči ravno pri tistih večjih in pri novoletnih zaobljubah? Kje naredimo največ napak?

1. Zastavimo si preveč ciljev naenkrat

Zelo pogosta napaka je postavljanje ciljev na več različnih področjih. Ne smemo namreč pozabiti, da je eden od načinov, kako cilji delujejo ravno ta, da našo pozornost usmerijo in osredotočijo na ozko področje.

*Čeprav je Tyson Fury uspel osvojiti vse naslove naenkrat, nam (na žalost) to najbrž ne bo uspelo.

Seveda si lahko istočasno postavimo več različnih ciljev. To je zagotovo en od načinov da ostanemo v gibanju in nas stiska pri prvem neuspehu popolnoma ne iztiri, le pozorni moramo biti, da je naše število ciljev za nas še vedno obvladljivo. Zato si za začetek poiščimo le nekaj področij oziroma točk, na katere bi se radi osredotočili.

2. Izbira neprilagodljivih ciljev

Predstavljajte si, da sledite svojemu SMART cilju, približujete se končnemu datumu in želenemu stanju nato pa (BAM!) … poškodba. Se tu vaša pot konča? Vam bo poškodba preprečila, da dosežete tako zelo želen cilj?

NE, seveda ne! Naš cilj bomo prilagodili – zato mora biti naš cilj že od samega začetka prilagodljiv, mi sami pa moramo biti pripravljeni te spremembe sprejeti. Težava nastane takrat, ko smo osredotočeni samo na eno pot, na en način in tako nadaljujemo s treningom, čeprav poškodba od nas zahteva počitek. Posledice si lahko predstavljamo in vsekakor so hujše kot tistih nekaj dni počitka med okrevanjem.

Problem prilagodljivosti se ne naša zgolj na poškodbe ampak na vse življenjske situacije, ki pridejo in grejo in nam lahko na prvi pogled onemogočijo pot do cilja. Mednje na primer sodijo nakopičeno delo v šoli ali službi, počitnice, prestavljena tekmovanja… v toku življenja gre vedno lahko kaj narobe in ne povsem po našem načrtu, zato morajo biti naši cilji na prvi točki realistični/izvedljivi, na drugi pa predvsem prilagodljivi.

3. Osredotočenost na neuspeh (neuspeh je samo neuspeh)

»I’ve failed over and over and over again in my life and that is why I succeed.« – Michael Jordan

Ko se soočimo z neuspehom imamo vedno dve možnosti:

1. Neuspeh nam zniža samozavest in tako izgubimo (za)upanje v doseganje svojih ciljev.

2. Iz poraza se nekaj naučimo, sprejmemo lekcijo, ki nam jo je dalo življenje in stopimo naprej močnejši in pametnejši.

Res je, vsak neuspeh nas lahko demotivira, toda le, če ga vidimo izključno kot neuspeh. Če pa ga, tako kot Michael Jordan v zgornjem citatu, vidimo kot pogon in motivacijo za še večji uspeh in kot povratno informacijo za vse, kar moramo še izboljšati, se lahko iz vsakega neuspeha rodi nekaj še boljšega.

Pot do ciljev ni ravna in položna, temveč je polna ovir, ki nam jih nastavi življenje, toda mi sami lahko s preučevanjem in učenjem iz svojih napak zgradimo mostove in te ovire premagamo. Če do cilja pridemo enostavno in po najkrajši poti, cilj za nas ni predstavljal izziva, težji izzivi, s potjo polno preizkušenj, pa nas bodo utrdili in oblikovali v prave borce.

4. Osredotočenost zgolj na končni izid

Večina ciljev je osredotočena na končni izid: medalja, zmaga na tekmovanju/tekmi … Problem pri osredotočanju na rezultat je v tem, da se tovrstnih rezultatov pogosto ne da nadzorovati – na tekmi lahko postaviš svoj najboljši čas, v ringu daš lahko od sebe 300 % energije, volje in moči, pa se še vedno lahko pojavi nekdo, ki te bo na tisti tekmi premagal, ki te bo v tistem ringu spravil na tla ali pa bodo borbo drugemu v korist odločili sodniki.

Kadar se osredotočamo na cilje, na katere v resnici ne moramo povsem vplivati (kot je na primer zmaga na tekmi), bomo pred nastopi izjemno živčni. Raje se osredotočimo na PROCES – KAJ delamo (na primer izboljšujem svoj najboljši čas), namesto ZAKAJ nekaj delamo (čas bom izboljšal zato, da bom kasneje zmagal na tekmi).

Primer osredotočenosti na majhne stvari – na proces: izboljšajte sprednji direkt (Jab)

Tehnično: Sprednji direkt naj na treningu predstavlja vašo prioriteto (med sparringi in shadow boksom). Povečajte število krogov na hitri žogi, pozorni bodite na hitrost in eksplozivnost. Prosite nekoga, da vas opazuje in analizira vaše delo – spremljajte vaš napredek, pozorni bodite na količino in kakovost udarcev med sparringom …

Fizično: Tehnični trening dopolnite s treningi gibljivosti in moči – med drugim so zelo učinkoviti meti medicinskih žog.

5. Premajhna osredotočenost na končni cilj/izid

Nasvet »osredotočimo se na proces, ne na rezultat – če bomo osredotočeni na proces, bo rezultat prišel sam od sebe« je sicer priročen in pameten, toda čisto vsak izmed nas v tem procesu potrebuje nekaj motivacije, kajne?

Za motivacijo skrbi naš cilj, naš končni izid, za katerega se trudimo in treniramo – skrbi, da ohranimo motivacijo, opominja nas, zakaj se ob 6.00 zjutraj odpravimo na jutranji tek, zakaj se s svojim sparring partnerjem ure potimo v ringu, vedno znova udarjamo v vrečo in dvigujemo uteži … Zato na končni izid zastavljenega cilja ne smemo povsem pozabiti (tudi če smo v 4. točki izpostavili ravno nasprotno), prav tako pa si med procesom ni prepovedano predstavljati zmagovalnega občutka, za katerega delamo.

Če povzamem:

Določimo si SMART cilje (specifične, merljive, dosegljive, realistične in časovno omejene)!

Zapišimo si jih in jih ob izgubi motivacije ponovno preberimo. Delajmo korak za korakom, cilj nam mora predstavljati izziv, v procesu pa moramo biti pripravljeni tudi na določene prilagoditve in neuspehe, na katere moramo gledati kot na dodatno lekcijo, ki bo našo osredotočenost na »zmago« zgolj še utrdila!

TUKAJ SI PRENESI PLAN ZA LETNI CILJ

Spodaj so primeri zastavljenih ciljev